intro-brkini
slika3
slika2
slika4

Brkini

Brkini, valovita pokrajina z neštetimi obrazi. Razigrana spomladi, prijazno lagodna poleti, zasanjana v jesenskih meglicah in čudno spokojna pozimi. V vseh svojih odtenkih pa kot malo odmaknjena od vsakdanjega sveta, kjer se nam neprestano nekam mudi in kjer nenehno hlepimo po nečem …; po čem že?

Nekje na poti med eno in drugo gručasto vasjo se zazdi, da čas teče bolj počasi in da nekatere silno pomembne reči mogoče le niso tako pomembne. In ko z vrha slemena s pogledom slediš kanji, ki neslišno drsi nekam v brezkončnost, se vate naselita mir in mehkoba pokrajine pred tabo.

V ta svet vas vabimo, med ljudi, ki že stoletja živijo tukaj. Samotni in gostoljubni, radoživi in melanholični, iskrivo hudomušni in modri, včasih skriti za navidezno trdoto. Kot pokrajina, kjer živijo.

 

Brkinski sadni okoliš

Brkini so poznani po pridelavi kakovostnega sadja, predvsem jabolk in češpelj, ter po brkinskem slivovcu. Geografsko obsegajo hribovito območje, ki leži na ozemlju štirih občin: Divače, Hrpelj – Kozine, Ilirske Bistrice in Pivke. Poleg hribovitega sveta pa k brkinskemu sadnemu okolišu sodijo tudi dolina reke Reke, Vremska dolina s košanskim podoljem na severovzhodu, divaški in kozinski kras na severo- in jugozahodu ter območje Čičarije. Območje leži na nadmorski višini 400–750 m.

Na podnebje v Brkinih odločilno vpliva lega pokrajine na prehodu med mediteranskim svetom in celinskim delom Slovenije. Prehodnost podnebja se kaže v temperaturnih razmerah, padavinskemu režimu, značilni vetrovnosti, kar vse ugodno vpliva na kakovost sadja. Gričevnat svet Brkinov je zgrajen iz fliša in je za sadjarstvo najpomembnejši, medtem ko kraški del brkinskega sadnega okoliša tvori apnenec. Za Brkine so značilne tudi številne slepe doline, ki nastajajo na meji fliša in apnenca.

 

Sadjarstvo v Brkinih nekoč

Prvi zametki sadjarstva v Brkinih so znani šele proti koncu 18. stoletja. Pridelovanje sadja so pospeševali umni sadjarji, predvsem učitelji in župniki. Zanimivo je, da so v severnem delu Brkinov prevladala jabolka šele proti koncu 19. stoletja.

Po zaslugi družine Dujc iz Zavrhka in družine Dekleva – Žagarjevih iz Buj je med letoma 1885 in 1890 na razstavah v Parizu in na Dunaju brkinsko jabolko in češpljo lahko občudovala vsa evropska smetana.

Drugi sadni izbor za Notranjsko (Brkine in Vipavsko dolino) je leta 1910 pripravil strokovni učitelj sadjarstva Gustav Pirc. Čez dve leti je v Trnovem domačin Anton Žnidaršič organiziral sadno razstavo, na kateri so dokončno izbrali preizkušene, rodovitne in za trgovino primerne sorte. Na naslednji razstavi, leta 1913, ki jo je na Premu organiziral Anton Grahor, so se odločili za širjenje baumanove renete, kanadke, belfleura, zimskega tafeljčka in mošanclja.

Pred prvo svetovno vojno zasajeni sadovnjaki so med obema vojnama polno rodili. V Brkini so pridelovali presna jabolka in slive, ki so jih prodajali v Trst in na Reko. Ponujali so tudi suho sadje (prunele, krhlje, ki so jih imenovali brkinske fige) in žganje. Zelo znan in dragocen je bil več let star brkinski slivovec.

Kar vprašajte starejše Brkince … Spomnili se bodo, kako so zgodaj zjutraj vpregli konje in na s slamo obložene lojtrne vozove naložili jabolka. Na tržnico v Trstu ali na Reki so morali priti zarana. Pa kaj bi – dostikrat so jih meščanske gospodinje pričakale že ob cesti in voz je bil kmalu prazen. Dober glas seže v deveto vas, pa tudi do Trsta in Reke. Po pričevanju starejših brkinskih sadjarjev so brkinska jabolka in češplje prodajali tudi na Dunaj, v Pariz, London …

 

Sadjarstvo v Brkinih danes

V brkinskem sadnem okolišu se s sadjarstvom ukvarja okoli 120 sadjarjev. Skupaj imajo zasajenih 153 ha sadovnjakov jablan, hrušk, češpelj, lesk, višenj, breskev in češenj. Glavnina sadjarskih kmetij ima od 0,5 do 3 ha nasada jablan, le nekaj kmetij ima nad 3 ha sadovnjaka jablan. Na 140 ha jablanovih nasadov je skupaj posajenih okoli 266 tisoč dreves, od tega predstavlja največji delež sorta idared, sledijo ji jonagold, zlati delišes, elstar, gala, gloster, braeburn, mutsu, melrose in druge novejše sorte.

Poleg plantažnih sadovnjakov jablan pa najdemo v Brkinih še številne travniške nasade in posamične vrste sadnega drevja, ki so bile posajene v brežine ob njivah. Po statističnih ocenah je tako v Brkinih še približno 70 000 češpelj, 50 000 jablan, 6500 hrušk, 6200 češenj in 5270 orehov.

Včasih je skoraj vsaka kmetija v Brkinih kuhala žganje, sušila sadje (jabolka, slive, hruške) in izdelovala domač jabolčni kis. Danes ponovno vse več kmetij predeluje sadje, tako da lahko dobite pri nas odličen jabolčni sok, jabolčni kis, suho sadje in sadna žganja.

 

Društvo Brkinskih sadjarjev

Z oživitvijo sadjarstva v devetdesetih letih se je pojavila tudi zamisel o povezovanju sadjarjev iz Brkinov in okolice. Predvsem na bistriškem območju smo lahko sadjarji le preko društva pridobili nekatere finančne podpore za obnovo sadovnjakov.

Društvo brkinskih sadjarjev je bilo ustanovljeno leta 1991 z namenom povezovanja sadjarjev z območja Brkinov. V društvo je včlanjenih okoli 100 sadjarjev, ki imajo sadovnjake v občinah Ilirska Bistrica, Hrpelje – Kozina, Divača in Pivka.

Člani društva s pomočjo Kmetijske svetovalne službe pri KGZ Nova Gorica skrbimo za izobraževanje ter prenos izkušenj, znanja in informacij svojim članom in tudi ostalim ljubiteljem sadjarstva. V ta namen organiziramo strokovna predavanja, prikaze, tečaje in ekskurzije po Sloveniji in v tujini. Sodelujemo in organiziramo sadjarske razstave in prireditve ter si prizadevamo za skupen nastop sadjarjev na trgu.

Glede na to, da je v Brkinih vse več obiskovalcev in naključnih turistov, smo se člani Društva brkinskih sadjarjev s pomočjo Kmetijske svetovalne službe odločili za označitev Brkinske sadne ceste.Vsaj teoretično imamo brkinski sadjarji zaradi prehodne lege in bližine večjih središč ugodno tržno pozicijo napram ostalim regijam. To se pozna v že dosedanjem visokem deležu neposredne prodaje na domu.

03Feb 2017

Sadjarska izobraževanja in Občni zbor

16Okt 2016

Pozdravljeni na spletnih straneh Brkinske sadne ceste. Pripravili smo novo stran katera je zasijala povsem v drugačni luči.